Slovenska košarkarska reprezentanca je pred novo naturalizacijo ameriškega košarkarja. Slovensko državljanstvo naj bi prejel Američan Jaxson Hayes, ki bi pod obročem združil moči s soigralcem pri Los Angeles Lakers Luko Dončićem. Vendar pa morebitno obetavno športno okrepitev močno zasenči sporna preteklost Hayesa, ki je zaznamovana z obsodbami zaradi nasilja v družini in napada na uradne osebe, kar pod vprašaj postavlja moralno in pravno primernost njegovega prejema slovenskega državljanstva.
Po Anthonyju Randolphu, Jordanu Morganu, Miku Tobeyju in Joshu Nebu je tik pred uradno naturalizacijo še peti Američan v zadnjih devetih letih. Vsi po vrsti so v slovenski reprezentanci krpali luknjo pod obročem, nič drugače ni z zadnjim kandidatom, Jaxsonom Hayesom. Gre za centra iz lige NBA, kjer si skupaj z Luko Dončićem deli garderobo pri Los Angeles Lakers.
Ideja o sodelovanju nas je presenetila 16. oktobra 2025, ko je 25-letni center na igranje za slovensko reprezentanco namignil na novinarski konferenci pred letošnjo sezono. “Luka je moj človek. Delava na tem, da čim prej dobim slovenski potni list in bova lahko naslednje poletje skupaj igrala za reprezentanco,” je, ne da bi ga kdo od novinarjev karkoli povprašal na to temo, dejal Hayes.
Jaxson Hayes. Foto: Profimedia
Zadnji dve leti se Slovenija znova spopada z iskanjem pravega kandidata za mesto naturaliziranega košarkarja. Tobey je leta 2024, potem ko je v kvalifikacijah za olimpijske igre v Parizu prednost dobil Nebo, slovensko izbrano vrsto prečrtal. Nebu je nato lani rdečo luč za nastop na evropskem prvenstvu 2025 prižgal klub, zaradi česar je moral rokave zavihati športni direktor Košarkarske zveze Slovenije Saša Dončić in rešitev našel v ligi NBA.
“Pred kratkim smo prejeli še zadnji dokument, ki ga potrebujemo za uradno vlogo. Zdaj čakamo na uradni prevod. Potem se bo primer znašel v proceduri,” pa je sredi marca skorajšnjega novega slovenskega državljana za Sportklub komentiral predsednik KZS Matej Erjavec.
Družinsko nasilje z epilogom na sodišču
Hayes je po karakteristikah točno takšen center, ki Luki zelo ustreza. V napadu ne išče svojih košev, temveč se do njih prebija spontano in skozi poenostavljeno igro. Največkrat v pick and roll igri, v kateri po postavljanju bloka nudi vertikalno grožnjo, ki je za obrambe zaradi podvajanja na Dončiću tako nevarna.
A Jaxson ni nevaren zgolj za nasprotne obrambe. 28. julija 2021, ko je bil še član New Orleans Pelicans, je policija v Woodland Hillsu v Los Angelesu prejela klic zaradi družinskega spora. Po informacijah policije je na številko 911 poklicala sestrična takratnega Hayesovega dekleta in sporočila, da se boji za njeno varnost. Ob prihodu policije je sledilo fizično obračunavanje med Hayesom in policisti, ki so morali za obvladovanje 213 centimetrov visokega orjaka uporabiti električni paralizator.
Posnetek aretacije Jaxsona Hayesa:
Dve leti pozneje se je do posnetka varnostne kamere iz Hayesove hiše dokopal portal TMZ. Hayesa in njegovo tedanjo partnerko Sofio Jamora prikazuje med prepirom, med katerim je videti, kako jo Hayes odrine in proti njej pljune. V nekem trenutku vstopi v sobo, v kateri je Sofia, v nadaljevanju se zasliši glasen pok in tudi Sofio v joku, ki ga prosi, naj preneha.
Jamora je marca 2022 proti svojemu nekdanjemu partnerju vložila zasebno tožbo zaradi napada, nasilja in povzročitve duševnih bolečin. Prvič naj bi do nje postal nasilen na valentinovo leta 2021 v hotelski sobi v Dallasu. Tisto noč, ko je morala posredovati policija, jo je po njenih trditvah preganjal po hiši, večkrat grobo prijel, jo vlekel po stopnicah, razbil vrata kopalnice, kjer se je skušala skriti, nato pa v besu razbijal predmete okoli sebe. Tožba je bila “sporazumno rešena” marca 2025.
V incident se je Hayes zapletel tudi letos. Konec januarja je pred tekmo Jezernikov v Washingtonu brez razloga odrinil maskoto domačega moštva in jo pri tem poškodoval. Moški v kostumu je proti njemu vložil tožbo. Zastopa ga prav tisti odvetnik, ki je branil že Sofio Jamora, Waukeen McCoy.
Liga NBA je Hayesa kaznovala z eno tekmo prepovedi igranja. McCoy je ob tem ostro obsodil ligo, ker je zaradi tega incidenta izrekla kazen, čeprav po njegovem mnenju milo, medtem ko ob očitkih o nasilju v družini proti Hayesu ni ukrepala. “Če gre za žensko, zavlačujejo,” je po poročanju Yahoo Sports dejal McCoy.
Kako je Hayes odrinil maskoto:
Po slovenski zakonodaji gre za kaznivo dejanje
A da so prestopki Hayesa vse prej kot nedolžni, je pozneje pritrdilo tudi ameriško sodišče. Prvotno mu je tožilstvo namreč očitalo kar 12 prekrškov. V treh točkah je bil obtožen povzročitev telesne poškodbe partnerke in poškodovanje tuje lastnine, v dveh točkah nasilja v domačem okolju, v eni točki pa napada na policista oziroma uradne osebe in motenja posesti ter upiranja aretaciji.
Hayes v postopku, ki je bil sprožen proti njemu, ni ugovarjal le dvema točkama obtožnice, in sicer protipravnemu odvzemu prostosti (false imprisonment, op. p.) in upiranju uradni osebi, v preostalih desetih pa se je poravnal s tožilstvom. Junija 2022 mu je nato sodišče izreklo kazen treh let pogojne kazni, obenem pa mu naložilo 450 ur družbeno koristnih del, 52 tednov obiskovanja tečaja zaradi nasilništva v domačem okolju, prav tako pa je prejel tudi prepoved približevanja partnerki, ki ji je moral plačati tudi odškodnino.
Čeprav so bila dejanja Hayesa po ameriškem kazenskem pravu označena kot “misdemeanor”, pa po besedah odvetnika Tadeja Bobika, ki smo ga prosili za pravno razlago, ne gre le za rahel prekršek, kot bi si morda laično predstavljali, temveč gre za lažje do srednje hudo kaznivo dejanje, za katerega je v ZDA zagrožena zaporna kazen do enega leta v lokalnem zaporu, v Sloveniji pa je lahko zagrožena zaporna kazen za primerljive delikte celo bistveno višja.
“Oseba, obsojena za ’misdemeanor’, dobi trajno kazensko kartoteko. Na drugi strani pa ameriško pravo pozna tudi t. i. ‘felony’ oziroma hudo kaznivo dejanje, kot sta na primer umor ali rop, za katerega je predvidena zaporna kazen višja od enega leta. Slovensko pravo te ločnice nima, ima pa ločnico med prekrški in kaznivimi dejanji. Hayesova dejanja bi bila po slovenskem pravu označena za kaznivo dejanje in ne prekršek,” je za Sportklub pojasnil Bobik.
Foto: Profimedia
Kot je poudaril Bobik, bi Hayesu za t. i. false imprisonment, ki je vsebinsko primerljiv z osnovno obliko kaznivega dejanja protipravnega odvzema prostosti po 133. členu KZ-1, v Sloveniji grozila zaporna kazen do enega leta, medtem ko bi upiranje uradni osebi po slovenski zakonodaji vsebinsko lahko primerjali s kaznivim dejanjem napada na uradno osebo pri opravljanju varnostnih nalog (300. člen KZ-1, op. p.), za kar je zagrožena zaporna kazen od šestih mesecev pa celo do treh let.
Poleg tega bi lahko šlo tudi za kaznivo dejanje preprečitve uradnega dejanja ali maščevanje uradni osebi, za kar je v osnovni obliki po 299. členu KZ-1 zagrožena zaporna kazen do dveh let, v primeru razžalitve uradne osebe, grdega ravnanja ali groženj pa celo do pet let.
Izredna naturalizacija ne pomeni spregleda pogojev
A tudi če zanemarimo pravni vidik, je naturalizacija Hayesa zagotovo sporna z moralnega stališča. Postopek izredne naturalizacije, ki omogoča pridobitev slovenskega državljanstva pod lažjimi pogoji, je namreč v prvi vrsti namenjen osebam, ki zaradi svojega izjemnega prispevka povečujejo ugled Slovenije, kar pa bi v Hayesovem primeru zaradi že opisanih dejanj težko trdili.
“Izredna naturalizacija ne pomeni, da so posamezniku spregledani vsi pogoji. Prosilec mora še vedno izpolnjevati določene pogoje, med katerimi je ključno, da ni bil pravnomočno obsojen na nepogojno zaporno kazen, daljšo od treh mesecev, ali da ni prejel pogojne obsodbe s preizkusno dobo, ki je daljša od enega leta, in da ne predstavlja nevarnosti za javni red, varnost ali obrambo države,” pravi Bobik in dodaja, da center LA Lakers morda res ni bil obsojen na nepogojno zaporno kazen, daljšo od treh mesecev, mu je pa bila zato izrečena triletna pogojna kazen.
Kaj pravi pravilnik KZS?
Tretji člen pravilnika o delu s košarkarskimi reprezentancami, ki je dosegljiv na uradni spletni strani Košarkarske zveze Slovenije, pravi: “V košarkarske reprezentance Slovenije so izbrani najboljši igralci/ke, ki tudi po osebnostnih lastnostih dostojno zastopajo slovensko košarko in Slovenijo.”
Foto: Profimedia
Vprašanje nacionalnega interesa
Ob tem velja poudariti, da vlogo in izpolnjevanje pogojev, vključno z nekaznovanostjo in varnostnimi zadržki, sicer v Sloveniji po uradni dolžnosti preverja ministrstvo za notranje zadeve, medtem ko je vlada na predlog resornega ministrstva in Košarkarske zveze Slovenije pristojna le za ugotovitev nacionalnega interesa.
A tudi če Hayesova kazen v ZDA formalno ne presega določenega praga zaporne kazni, je preteklo kaznivo obnašanje Hayesa – napad na policiste, nasilje v družini in morebiten obstoj pravnomočne kazenske kartoteke – nedvomno lahko ovira za pridobitev slovenskega državljanstva.
“Ministrstvo za notranje zadeve lahko v takem primeru, tudi če vloga formalne pogoje glede kazenske kartoteke izpolnjuje, prošnjo zavrne na podlagi tega, da sprejem takšne osebe predstavlja nevarnost za slovenski javni red in varnost. Dejstvo pa je, da Hayes, če bi takšna dejanja izvršil v Sloveniji in bil pravnomočno obsojen zanje, ne bi izpolnjeval niti formalnih pogojev za pridobitev državljanstva. Izpolnjuje jih morda samo zato, ker imajo Američani drugačen pravni red,” je še pripomnil Bobik.
Kaj so nam odgovorili na MNZ in KZS?
Po dodatna pojasnila smo se obrnili tudi na ministrstvo za zunanje zadeve (MNZ). Med drugim nas je zanimalo, v kateri fazi je pridobivanje slovenskega državljanstva za Jaxsona Hayesa, ali so seznanjeni s kazensko kartoteko košarkarja, ali so pridobili in preverili potrdilo o njegovem nekaznovanju iz ZDA in ali so pridobili kazensko dokumentacijo iz njegovega kazenskega postopka v ZDA.
Na želena vprašanja nismo prejeli odgovorov, saj so se na ministrstvu sklicevali na varnost osebnih podatkov, so pa zapisali, da se pri presoji pogoja iz 6. točke prvega odstavka 10. člena zakona o državljanstvu Republike Slovenije (ZDRS) kot zadržek upošteva vsakršna pravnomočna obsodba zaradi storitve kaznivega dejanja, če je prosilec obsojen na zaporno kazen daljšo od treh mesecev ali na pogojno obsodbo na zaporno kazen s preizkusno dobo, daljšo od enega leta. “Upravni organ, ki vodi postopek pridobitve državljanstva z naturalizacijo, nima zakonske podlage za presojo v tujini storjenega kaznivega dejanja z vidika slovenske kazenske zakonodaje,” so zapisali v odgovoru.
Foto: Aleš Fevžer
Na naše poizvedovanje, na kakšen način se verificirajo podatki o kaznovanosti v tujini, zgolj na podlagi izjave prosilca ali z neposredno poizvedbo pri tujih organih, pa so nam odgovorili: “Prosilec za državljanstvo mora svojo nekaznovanost v tujini dokazati s potrdilom iz kazenske evidence, ki ga izda pristojni organ za vodenje kazenske evidence v tujini, in z lastno izjavo o nekaznovanosti. Ob tem dodajamo, da v skladu s 16. členom ZDRS upravni organ, ki je izdal odločbo o pridobitvi državljanstva z naturalizacijo, lahko kadarkoli razveljavi odločbo, če se ugotovi, da je bila naturalizacija dosežena z lažnimi izjavami ali namernim prikrivanjem bistvenih dejstev ali okoliščin, ki bi vplivale na odločitev o pridobitvi državljanstva Republike Slovenije.”
S Košarkarske zveze Slovenije pa so nam v odgovoru sporočili, da dokler postopki še tečejo, zadeve ne želijo komentirati.
Premier liga
Španska liga – La Liga
Bundesliga
Liga prvakov
Evropska liga
Evroliga
EuroCup
NBA
Slovenija
Liga ABA
ATP World Tour Finals
Pariz
ATP
WTA
Davisov pokal
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje